Metode

Na tej strani najdete razlage za spremljane podatkov v sistemu eBMS:

  • Transektni popisi

  • 15-minutna štetja metuljev

  • Past za nočne metulje

 

 

Število metuljev se je v zadnjih desetletjih, podobno kot pri nekaterih drugih skupinah žuželk, marsikje zmanjšalo. Njihovo spremljanje stanja potrebujemo za razumevanje vzrokov upadanja in oblikovanje varstvenih ukrepov. Ena najboljših mrež za pridobivanje uporabnih informacij in pomembnih rezultatov spremljanja metuljev je ljubiteljska znanost. Zahvaljujoč tisočim prostovoljcem poznamo stanje vrst metuljev in vidimo, kje je treba uporabiti ohranitvene ukrepe.

Pri štetju metuljev nam lahko pomagate z različnimi metodologijami, odvisno od vaših želja. Metulje lahko spremlja vsakdo, ki ima čas in je pripravljen spoznati vrste metuljev iz svojega kraja. Obstaja na stotine metod za štetje metuljev, vendar vse ne zagotavljajo enakih informacij.

Obstajajo različne vrste metodologij, pri katerih sta vključena čas in standardizirana metodologija, odvisno od informacij, ki jih želite pridobiti. Metode za metulje so na primer štetje jajčec v habitatnih tipih vrst, različne past, svetlobne pasti (nočni metulji), časovno štetje ali transekti. V nadaljevanju bomo pojasnili dve metodi, ki smo ju uporabili v sistemu eBMS:

Štetje metuljev je lahko zabavno, vključite se v veliko skupnost prostovoljcev in pomagajte pri ohranjanju narave!

 

 

Spremljanje podatkov v sistemu eBMS

V sistemu eBMS so vsi zbrani podatki vključeni v spremljanje, ki zagotavlja neverjetne informacije za znanost (številčnost vrst). Spremljani podatki so pomembni in potrebni za poznavanje populacijskih trendov naših vrst: če želimo vedeti, ali število določene vrste narašča ali upada, moramo uporabiti tovrstno metodologijo.

  • Določiti bi bilo potrebno vrsto metulja
  • Predanost okolici in ohranjanju narave
  • Vložiti nekaj več časa kot pri oportunističnih podatkih (ne veliko več!).

 

Osnovna in najpomembnejša metodologija eBMS so transektni popisi, s katerimi dobimo najbolj zanesljive podatke o populaciji metuljev. Vse sheme za spremljanje metuljev so narejene s pomočjo številnih različnih transektov v določeni državi. Zaradi težav pri uporabi transektov v nekaterih državah in na oddaljenih območjih pa je bila oblikovana nova metodologija 15-minutnih štetij, ki naj bi okrepila spremljane podatke in omogočila večjo prožnost pri njihovem zbiranju. Pričakuje se, da se bo s 15-minutnim štetjem povečalo število spremljanih podatkov o metuljih v Evropi, vendar mora imeti sistem BMS vedno za osnovo določeno število transektov.

 

-> Transektna štetja - Pollard Walks

Transekt je začrtana pot (linija sprehoda), določena na določenem mestu, na kateri se več let po nekaj osnovnih pravilih beležijo metulji, najbolje tedensko. Večino transektov izbere sprehajalec in se odloči, katero pot bo izbral. Nekatere sheme svetujejo glede izbire območij, ki jih je treba zabeležiti, da se doseže enakomerna pokritost pokrovnosti tal/ habitatnih tipov in zagotovi zadosten obseg spremljanja vrste, ki so prisotne v državi.

Popise lahko opravljate kot del ekipe: bolj zabavno je deliti izkušnje o tem, kaj ste videli, med počitnicami pa se lahko medsebojno nadomeščate. Pri transektu je treba upoštevati le nekaj pravil:

  1. Dolžina? Transekti so običajno dolgi približno 1 km in razdeljeni na odseke, ki ustrezajo različnim območjem habitatov, ali pa so dolžine fiksne (npr. 50 m).
  2. Kdaj popisovati? Metulji se popisujejo, ko so prisotni odrasli osebki - npr. v času letenja metuljev. Odvisno od države in regije je obdobje letenja metuljev daljše ali krajše (običajno spomladi in poleti).
  3. Pogostost? Vsaj 10 obiskov na leto. V idealnem primeru se transekt v času sezone letenja metuljev prehodi vsak teden. Če to ni mogoče, štejte čim pogosteje, na vsaka dva tedna ali 10 dni. Med enim in drugim obiskom ne puščajte več kot 3 tedne. Če tega režima ni mogoče upoštevati, lahko obiske skoncentrirate v nekaj mesecih (samo spomladi/poleti), da pokrijete obdobje letenja nekaterih vrst.
  4. Kako šteti? Med hojo s konstantno hitrostjo preštejte vse odrasle metulje, ki so prisotni v namišljenem polju, velikem 2,5 m na vsako stran, 5 m visoko in 5 m naprej (glejte sliko).
  5. V kakšnem vremenu? Obiske je treba opraviti ob lepem vremenu: sončno in toplo, brez dežja in ne preveč vetrovno. Metulje štejemo, ko so bolj aktivni, v osrednjih urah dneva, vsaj pri 13 °C, če je sončno, ali 17 °C, če je oblačno. Več pojasnil o vremenu najdete v priročniku.

 

 

 

Za več pojasnil prenesite Priročnik za transektni popis metuljev, ki je na voljo v več jezikih: angleščina

 

Za registracijo transekta obiščite:

 

Zabavajte se ob štetju metuljev in hkrati pomagajte pri njihovem varstvu!

 

 

-> 15-minutno štetje

15-minutno štetje je lahko zelo zabavno! Metulje lahko štejete povsod in skoraj kadar koli, ne le na stalnih transektih, temveč tudi na počitnicah v krajih, ki jih boste obiskali le enkrat v življenju. Zato to počnite za zabavo!

butterflycount appTa metoda je sestavljena iz štetja metuljev na določenem območju v določenem času, pri eBMS uporabljamo 15 minut. To bolj prilagodljivo metodologijo uporabljamo za pridobivanje podatkov o številčnosti metuljev, z njo pa lahko pridobimo več informacij o redkih vrstah, metuljih s specifičnim vedenjem ali metuljskih združbah v odročnih krajih, lahko pa jo uporabimo kjerkoli, torej tudi v kmetijski krajini, mestnih parkih ali na vrtovih. Tovrstno metodo priporočamo ljudem z nekaj znanja o metuljih, ki radi obiskujejo različna območja in habitate. 15-minutno štetje je preprosta metoda, ki omogoča beleženje na številnih mestih:

  • na potii
  • na določenem območju: travnik, park, vrt
  • na fiksni točki: sedenje na balkonu ali terasi

 

Metoda je preprosta, v 15 minutah zabeležite vse videne vrste in osebke metuljev. Pravila, ki jih je treba upoštevati, so podobna tistim za transekte: metulje beležite znotraj namišljene škatle (5x5x5 m), ob lepem vremenu, sončnem in toplem, brez dežja in ne preveč vetrovnem. Večkratno obiskovanje istega območja z določeno pogostostjo nam bo zagotovilo boljše podatke, zato poskušajte večkrat obiskati iste kraje.

Ta metodologija je zelo uporabna za sisteme eBMS in sheme za spremljanje metuljev, saj za nekatere države zapolnjuje vrzeli na območjih, kjer transekti še niso bili vzpostavljeni. Z ohranjanjem istega časa na območjih s podobnimi razširitvami bomo dobili standardizirane rezultate, ki nam pomagajo pri pridobivanju podatkov o številčnosti metuljev. Popoln seznam metuljev, opaženih med 15-minutnim štetjem, bo dal podatke o odsotnosti (neodkritju), ki so zelo dragoceni za statistične analize.

Kombinacija transektov in 15-minutnih štetij, ki se beležijo z veliko frekvenco, nam bo pomagala približati se trenutnemu stanju populacij metuljev ter pripraviti boljše ukrepe za njihovo ohranjanje. "Tradicionalno" transektno spremljanje zagotavlja informacije o časovnih trendih, 15-minutno štetje pa dodatne informacije o gostotah na prostorski ravni.

 

** Opomba: pri 15-minutnem štetju na zelo raznolikih območjih bodite pozorni na veliko verjetnost napačne določitve vrst. Svoje štetje lahko vedno podprete s fotografijami za boljšo identifikacijo.

 

Kako opraviti 15-minutno štetje?

Uporabite lahko aplikacijo ButterflyCount, posebej razvito za izvajanje te metodologije 15-minutnega štetja. Aplikacija beleži vašo pot med 15-minutnim štetjem metuljev, če imate v telefonu aktiven GPS. Videli boste, kako se čas izteka, z možnostjo prekinitve med fotografiranjem ali določanjem vrste. Ko se čas izteče, vas aplikacija o tem obvesti z vibriranjem.

Za vsako vrsto, ki je vključena na seznam, lahko določite število opaženih osebkov, dodate slike, informacije o življenjskem stadiju in komentarje. Vsakič, ko vnesete novo vrsto ali dodate nove osebke, aplikacija shrani koordinate vsakega osebka, kar nam omogoča podrobnejše informacije o p.

- V aplikenglish appaciji ButterflyCount je na voljo možnost 15-minutnega štetja ene vrste, ki omogoča registracijo le ene vrste. Namenjena je uporabi za zavarovane ali ogrožene vrste.

Vse podatke, posredovane s 15-minutnimi štetji, lahko prenesete prek svojega računa na spletnem mestu projekta (www.butterfly-monitoring.net), samo iti morate na stran Moji Popisi in našli boste poti, vzorce in zapise.

Več informacij o tem, kako uporabljati aplikacijo ButterflyCount, najdete na strani: Podatki eBMS -> eBMS - mobilna aplikacija.

Video of 15min Count tips

 

 

 

-> Moth LED trap

moth LEDtrapThe Vlinderstichting (Dutch Butterfly Conservation, NL) designed a moth LED trap to standardise moth monitoring in Europe. The use of those traps started in the Netherlands with farmers (BIMAG project) and now it has been extending its use with the SPRING project (Pollinator Monitoring Scheme in Europe). Those traps are a simple way of monitoring moths everywhere because an electricity power connection is not needed (a power bank is enough) compared to the conventional light traps. Of course, if you want to place this LEDtrap in a nature reserve or on agricultural fields, first ask permission from the landowner. 

 

moth at the trap

Moth LED trap instructions:

 

 

 

 

 

manuals

 

 

Več informacij

Če želite več informacij o teh metodologijah, si preberite Priročnik za spremljanje metuljev in Priročnik za transektni popis metuljev. Za spremljanje metuljev se lahko uporabljajo tudi druge metode. Za študije o posebnih vrstah ali populacijah bo morda treba sprejeti kompleksnejše metode. Za več informacij o drugih metodah, ki se uporabljajo za spremljanje metuljev, si oglejte spodnji seznam literature.

 

 

 

 

 

Reference:

Dennis, E.B.; Morgan, B.J.T.; Brereton, T.M.; Roy, D.B. & Fox, R. (2017): Using citizen science butterfly counts to predict species population trends. Conservation Biology 31 (6), 1350-1361
Nowicki, P., Settele, J., Henry, P. Y., & Woyciechowski, M. (2008). Butterfly monitoring methods: the ideal and the real world. Israel Journal of Ecology and Evolution54(1), 69-88.
Van Swaay, C., Regan, E., Ling, M., Bozhinovska, E., Fernandez, M., Marini-Filho, O.J., Huertas, B., Phon, C.-K., K”orösi, A., Meerman, J., Pe’er, G., Uehara-Prado, M., Sáfián, S., Sam, L., Shuey, J., Taron, D., Terblanche, R., and Underhill, L. (2015). Guidelines for Standardised Global Butterfly Monitoring. Group on Earth Observations Biodiversity Observation Network, Leipzig, Germany.
GEO BON Technical Series 1, 32pp.
Van Swaay, C.A.M., Brereton, T., Kirkland, P. and Warren, M.S. (2012) Manual for Butterfly Monitoring. Report VS2012.010, De Vlinderstichting/Dutch Butterfly Conservation, Butterfly Conservation UK & Butterfly Conservation Europe, Wageningen.
van Swaay, C. A., Nowicki, P., Settele, J., & van Strien, A. J. (2008). Butterfly monitoring in Europe: methods, applications and perspectives. Biodiversity and Conservation17(14), 3455-3469.